Vid dojenčka pri 6 mesecih

95-odstotni razpon pri tej starosti sega od 2,19 do 9,28 cikla na stopinjo. Posamezni dojenčki se med seboj zelo razlikujejo, zato je številka, navedena brez tega razpona, zavajajoča.

Barve

Po modelu razlikovanje barv pri tej starosti na rdeče-zeleni osi doseže približno 100 % zrele vrednosti, na modro-rumeni osi pa približno 100 %. Oba kanala delujeta že v prvih dveh mesecih – pogosta trditev, da dojenčki več mesecev ne vidijo modre barve, je v raziskavah slabše podprta, kot se zdi.

Zakaj drugi viri navajajo večjo številko

Če ostrino vida izmerimo z beleženjem odziva možganov na črtast vzorec in ne z opazovanjem, kam dojenček gleda, pri isti starosti dobimo približno 13,6 cikla na stopinjo namesto 4,51 – razlika za faktor 3,0. Nobena od metod ni napačna: odziv možganov pokaže, koliko podrobnosti posredujeta oko in začetni del vidnih poti v možganih, opazovanje, kam dojenček gleda, pa pokaže, na kaj se dojenček dokazljivo odziva. Ta stran navaja vrednosti iz opazovanja, kam dojenčki gledajo, ker na to vprašanje odgovor iščejo starši.

Sluh

Pri tej starosti mora biti zvok približno 10 dB glasnejši kot za vas, preden se dojenček nanj sploh odzove. Razlika se zmanjšuje od visokih tonov navzdol: visoki toni se ravni odraslih približajo že v prvem letu, nizki pa šele v šolski dobi.

Daljši odgovor

Vid in sluh dozorevata z različno hitrostjo in ta mesec se to vidi najjasneje. Sluh za visoke tone je blizu ravni odraslih, sluh za nizke tone pa še vedno potrebuje približno 20 dB glasnejše zvoke kot odrasel in vrednosti odraslih doseže šele v šolski dobi; vid je medtem še vedno pri približno šestini vida odraslega.

Mejniki

To so razponi iz objavljenih raziskav in opisujejo dojenčke na splošno. Niso seznam za odkljukanje in ta aplikacija vašega dojenčka nikoli ne ocenjuje.

• Sluh za visoke tone prvi doseže raven odraslih — Pri približno šestih mesecih je dojenčkov prag sluha pri 4000 Hz le približno 10 dB nad pragom odraslega. Sluh za nizke tone potrebuje veliko dlje in vrednosti odraslih doseže šele v šolski dobi. Sluh se ne izboljšuje enakomerno po vsem razponu – najprej dozorijo visoki toni.
• Ostrenje se ustali — Ostrenje je sprva spremenljivo in se ustali v prvih treh do štirih mesecih. To je manj pomembno, kot se sliši: dojenček pri tej starosti drobnih podrobnosti tako ali tako ne razloči, zato je razpon razdalj, pri katerih je slika zanj ostra, zelo širok in napaka ostrenja ni tisto, kar omejuje njegov vid.
• Svet postaja širši — Območje, v katerem se dojenček odziva na dogajanje okoli sebe, je ob rojstvu ozko in se v prvem polletju širi. Ta aplikacija ga opiše, namesto da bi okoli slike narisala temen obroč, ker bi obroč nakazoval ostro mejo, ki je meritve ne kažejo.

Viri

• Banks, M.S. & Salapatek, P. (1978). "Acuity and contrast sensitivity in 1-, 2-, and 3-month-old human infants." Investigative Ophthalmology & Visual Science 17(4), 361–365.
  Ostrina vida, ocenjena na drug način, iz meje, pri kateri se končajo celotne funkcije občutljivosti za kontrast, ter zelo nizka prostorska frekvenca, pri kateri je občutljivost za kontrast v zgodnjem dojenčkovem obdobju največja.
• Banks, M.S. (1980). "The development of visual accommodation during early infancy." Child Development 51(3), 646–666.
  Da se stalna napaka ostrenja in naklon akomodacijskega odziva izboljšujeta do približno 3–4 mesecev ter da napaka akomodacije bistveno ne omejuje ostrine vida dojenčka.
• Braddick, O., Atkinson, J., French, J. & Howland, H.C. (1979). "A photorefractive study of infant accommodation." Vision Research 19(12), 1319–1330.
  Dosledno ostrenje pri majhni akomodacijski zahtevi približno 1,3 dpt (≈ 75 cm), ki se pojavi pri starosti od 3 do 6 mesecev.
• Clavadetscher, J.E., Brown, A.M., Ankrum, C. & Teller, D.Y. (1988). "Spectral sensitivity and chromatic discriminations in 3- and 7-week-old human infants." Journal of the Optical Society of America A 5(12), 2093–2105.
  Da le malo dojenčkov, starih 3 tedne, kaže zanesljivo razlikovanje barv, večina dojenčkov, starih 7 tednov, pa ga kaže, ter prednost dolgih valovnih dolžin pri 3 tednih.
• Haynes, H., White, B.L. & Held, R. (1965). "Visual accommodation in human infants." Science 148(3669), 528–530.
  Mediana razdalje ostrenja 19 cm pri budnih novorojenčkih – izvor trditve »dojenčki vidijo na 20–30 cm«. Članek je naveden zato, da aplikacija lahko pove, kaj podpira in česa ne.
• Held, R., Birch, E.E. & Gwiazda, J. (1980). "Stereoacuity of human infants." Proceedings of the National Academy of Sciences 77(9), 5572–5574.
  Nenaden pojav stereopsije pri starosti od približno 3 do 5 mesecev – v aplikaciji razložen in nikoli narisan, ker ga raven zaslon ne more prikazati.
• Mohn, G. & van Hof-van Duin, J. (1986). "Development of the binocular and monocular visual fields of human infants during the first year of life." Clinical Vision Sciences 1(1), 51–64.
  Omejeno vidno polje novorojenčka in njegovo širjenje v prvem letu – v aplikaciji opisano, namenoma ne prikazano kot vinjeta.
• Neijzen, C.M., de Wit, F.M., et al. (2025). "Reference values for the Teller Acuity Cards II (TAC II) in infants and preverbal children, a meta-analysis." Acta Ophthalmologica. doi:10.1111/aos.17447.
  Vedenjska krivulja binokularne ostrine vida s črtastimi vzorci, ki jo aplikacija prikazuje, in njena navedena negotovost približno 0,16 enote log10, ki se s starostjo ne spreminja.
• Norcia, A.M. & Tyler, C.W. (1985). "Spatial frequency sweep VEP: visual acuity during the first year of life." Vision Research 25(10), 1399–1408.
  Krivulja ostrine vida, izmerjena z vidnimi izzvanimi potenciali (swept VEP), navedena ob vedenjski krivulji kot zgornja meja, in referenčna vrednost za odrasle 24,3 c/stopinjo, izmerjena z isto napravo.
• Norcia, A.M., Tyler, C.W. & Hamer, R.D. (1990). "Development of contrast sensitivity in the human infant." Vision Research 30(10), 1475–1486.
  Prag kontrasta pri nizki prostorski frekvenci, ki pade s 7 % pri 2–3 tednih na asimptoto 0,5 % do 9 tednov, v primerjavi z 0,32–0,22 % pri odraslih, ter dvofazna oblika razvoja kontrasta.
• Peeples, D.R. & Teller, D.Y. (1975). "Color vision and brightness discrimination in two-month-old human infants." Science 189(4208), 1102–1103.
  Dokazano razlikovanje med rdečo in belo barvo pri starosti dveh mesecev.
• Regal, D.M. (1981). "Development of critical flicker frequency in human infants." Vision Research 21(4), 549–555.
  Nizka kritična frekvenca zlivanja utripanja v prvih tednih, ki se v nekaj mesecih približa vrednostim odraslih – opisana, ne prikazana.
• Skelton, A.E., Maule, J. & Franklin, A. (2022). "Infant colour perception: Insight into perceptual development." Child Development Perspectives 16(2), 90–95.
  Časovnica iz pregledne objave, ki pojav barvnega vida umešča med približno 3 tedne in 3 mesece starosti.
• Varner, D., Cook, J.E., Schneck, M.E., McDonald, M. & Teller, D.Y. (1985). "Tritan discriminations by 1- and 2-month-old human infants." Vision Research 25(6), 821–831.
  Dokazljivo razlikovanje po osi tritan (čepnice S) pri 1 in 2 mesecih, zaradi česar aplikacija ne dramatizira večmesečne odsotnosti modro-rumenega vida.
• ISO 226:2003, Acoustics — Normal equal-loudness-level contours; with Fastl, H. & Zwicker, E. (2007). Psychoacoustics: Facts and Models, 3rd ed. Springer (minimum audible field).
  Referenčna krivulja najmanjšega slišnega praga v prostem polju za odrasle, ki se ji prišteje povišanje praga pri dojenčkih.
• Olsho, L.W., Koch, E.G., Carter, E.A., Halpin, C.F. & Spetner, N.B. (1988). "Pure-tone sensitivity of human infants." Journal of the Acoustical Society of America 84(4), 1316–1324.
  Primarni nabor podatkov o pragovih sluha za čiste tone, na katerem temelji avdiogram dojenčka.
• Werner, L.A. (2002). "Infant auditory capabilities." Current Opinion in Otolaryngology & Head and Neck Surgery 10(5), 398–402.
  Vedenjski pragovi 40–55 dB SPL pri 1 mesecu, ki do 6–12 mesecev padejo na 10–30 dB SPL; prag pri 4 kHz, ki je pri 6 mesecih le ~10 dB nad pragom odraslih, medtem ko nizke frekvence dozorevajo še v otroštvu; ter da je delovanje polža ob terminu zrelo, zato povišani pragovi izvirajo iz srednjega ušesa in osrednjega živčevja.

To ni test vida ali sluha. Če vas kar koli skrbi, se posvetujte s pediatrom ali otroškim okulistom.

To je zaznavni približek, ne rekonstrukcija tega, kar vidi vaš dojenček. Resnični dojenčki se med seboj zelo razlikujejo.

Preizkusite simulator →